Pred sezono smo si v klubu zadali precej ambiciozne cilje pri delu z mladimi. Veliko časa, denarnih sredstev in energije smo vložili v pripravo različnih predstavitvenih kampanj.

Že junija 2019 smo od KZS in FIBE prejeli veliko predstavitvenega materiala, ki smo ga razdelili po šolah. Tudi v septembru smo nadaljevali s predstavitvijo Šole košarke po Grosupeljskih šolah, ki jo že leta izvajamo skupaj z moškim KK Grosuplje. Organizacijo šole košarke je z lanskim letom prevzel naš nekdanji trener Tilen Hojč. Ob vhodu v Grosuplje je fante in dekleta pričakal velik reklamni pano, veliko letakov se je razdelilo po šolah in na septembrski prireditvi Grosuplje v jeseni.

Kot smetana na torti pa smo pripravili tudi posebno video košarkarsko razglednico Grosuplja, ki je dekleta vabila na treninge košarke.

Z obiskom šole košarke smo lahko zadovoljni, saj je v njej sodelovalo več kot 70 deklet. Najštevilčnejše krožke so vodili Matic, Vid in Mateja.

Dekleta iz šole košarke so se v velikem številu predstavile na decembrskem Prazničnem dnevu, kjer so staršem in dekletom naših klubskih selekcij pokazale, kaj so se naučile.

Kategorija U11 pa je nadgradnja šole košarke in prva tekmovalna izkušnja deklet v ženski košarki.

V letošnje tekmovanje pod okriljem KZS se je prijavilo 27 ekip, med katerimi je bila tudi naša mlada četica, ki jo je ob pomoči Laure Črnigoj vodila sveže licencirana trenerka Ana Hrbljan.

Treningov se je v povprečju udeleževalo okrog 10 deklet letnikov 2009 in 2010 ter nekaj mlajših deklet. Žal pa so se tudi pri najmlajših pojavljale poškodbe, tako da je bila ekipa ves čas precej zdesetkana in so na nekaj tekmah za ekipo nastopala dekleta iz krožkov.

Tekmovalna sezona za najmlajše se je začela šele januarja. Žal pa so jo letos zaradi epidemije koronavirusa dekleta tudi zelo hitro zaključila. Skupno so odigrale osem tekem, enkrat so zmagale in sedemkrat izgubile.

Na vseh osmih tekmah so bile prisotne Stina, Neli, Gaja in Ema, igralke letnika 2010. Zaradi težje poškodbe kapetanke Eve sta njeno vlogo prevzeli Laura in Ana (obe letnik 2009), ki sta igrali na šestih tekmah. Julija, Liza, Patricia, Lili, Lana, Ela Z. in Ela M. pa so zaigrale le na enem ali dveh turnirjih.

Največ točk je dosegla Laura, sledijo Stina, Neli, Ana, Gaja, Julija, Lana in Ela Z. Druge punce bodo na svoj prvi koš v tekmovanju U11 morale počakati do naslednje sezone.

Ana Hrbljan, trenerka: “Trenutna situacija nas je žal prikrajšala za precejšnje število treningov in tekem, a čas, ki smo ga imeli na voljo, smo dobro izkoristili. Dekleta so na treningih in tekmah pokazale veliko želje, volje in trdega dela. To se nam je tudi obrestovalo, saj so dekleta v letošnjem letu, ne glede na vse poškodbe in bolezni pokazale velik napredek, tako v košarkarskem znanju kot tudi v odnosu do dela in do ekipe.

Z letošnjo sezono sem zadovoljna in zelo ponosna na dekleta! Za večino deklet je bila to prva prava košarkarska sezona, imamo še veliko nerazvitega potenciala, a vse ob svojem času. Verjamem, da bomo v naslednjo sezono vstopili še bolj motivirani in željni znanja, za kar upam da se nam bo obrestovalo na koncu sezone.”

V klubu se zavedamo, da je delo z najmlajšimi zahteven proces, ki zahteva svoj čas. Upamo, da bomo v prihodnjem letu še izboljšali delo z najmlajšimi, saj je to najpomembnejši dejavnik za nadaljnji obstoj in uspešnost kluba.

Ob koncu pregleda tekmovanja najmlajših pa bi radi zapisali še nekaj misli o tem tekmovanju.

Tekmovanje U11 je prva tekmovalna preizkušnja deklet v košarki, ki ima lahko pomemben vpliv na to ali dekleta navduši ali odvrne od košarke. Pred leti smo v tej starostni kategoriji spremljali nekaj res dobrih tekem in tudi zato, je slovenska (mladinska) ženska košarka v zadnjih letih naredila res velik pozitiven premik.

V zadnjih letih pa se je kar nekaj stvari spremenilo.

Razvrstitve (lestvice) tekmovanja praktično nikoli ni bilo, kar je nekako razumljivo. Sčasoma se je »umaknil« tudi rezultat. Zaradi zahtev nekaterih občin so tekme postale revijalne in kakovost je, gledano od daleč, nižja kot je nekoč bila. Predvsem pa trenerji in klubi nimamo nobene primerjave ali z najmlajšimi delamo dobro ali grešimo ter kaj je treba popraviti. Šport je tekmovanje, kjer vedno nekdo zmaga in nekdo izgubi. Otroci tudi v šolah med seboj tekmujejo in denimo tudi v teku najmlajših še nismo videli ali slišali, da bi zmagovalec počakal najslabšega in bi skupaj pritekla v cilj.

Kljub temu da gre samo še za revijalno tekmovanje, pa je tempo tekem precej zgoščen in so (vsaj na začetku) tekme na sporedu praktično vsak vikend. V letošnji sezoni se je celo zgodilo, da je bil eden od turnirjev delegiran med šolskimi počitnicami, kar je povsem nepotrebno, saj so ekipe komajda zbrale dovolj igralk, da so se tekme odigrale. Zaradi zgoščenega tekmovanja je bila prestavitev turnirja skoraj nemogoča.

Ob uvedbi tega tekmovanja so se pristojni odločili, da se pred tekmami odigrajo osnovne štafetne igre, ki so bile simpatične, saj so bila dekleta nad njimi navdušena. S tem so imele slabše ekipe možnost, da so vsaj na začetku tekme konkurenčnejše s tistimi ekipami, ki imajo več košarkarskega znanja. Pogosto se je zgodilo, da je slabša ekipa na začetku povedla in imela nekaj veselja na tekmi. Z leti so štafetne igre postale precej zapletene, da ne omenjamo zapletenosti točkovanja. Posledično tega simpatičnega uvoda v tekme ne marajo ne trenerji in ne otroci. Zato ga praktično ni več videti na nobeni tekmi. V Grosupljem smo letos pred tekmo vseeno organizirali štafetne igre pred domačim turnirjem ekipe U11. Če vas zanima, kako so v teoriji predvidene štafetne igre, si to lahko pogledate v uvodnem biltenu letošnje sezone (strani od 33-37): https://www.kzs.si/UserFiles/File/Bilteni/Uvodni_bilten_fantje_dekleta_u11_2019-20.pdf

Košarka ima svoja pravila, ki jih je na tekmah treba spoštovati v vseh kategorijah. Popolnoma razumljivo je, da se v mlajših selekcijah pravila nekoliko prilagodijo in se ne sodi vsega. Žal pa v zadnjih dveh letih na tekmah ni več sodnikov, ampak je sojenje prepuščeno organizatorju turnirja. Temu primerna je tudi kakovost sojenja, ki je prepuščena začetnikom oziroma igralcem/igralkam domačega kluba. Že na daleč pa se opazi, da je »sodnikom po sili« to delo odveč. Prepričani smo, da je naloga sodnika na tekmah začetnic tudi v pomoči trenerjem, ki imajo že tako polno dela z otroki, ki šele spoznavajo košarkarske prvine. Ker ni pravih sodnikov se žal dogaja, da »nadomestni sodniki« sodijo tekme s telefonom v rokah in da jih dogajanje na igrišču praktično ne zanima. Na eni od tekem se je celo zgodilo, da je domača sodnica v celi tekmi dosodila samo en prekršek. V Grosuplju se s tem ne strinjamo in smo letos zagotovili, da je turnir U11 sodil licenciran sodnik.