Ekipo U13 je pred sezono prevzela trenerka Mateja Pečar, ki se je po dolgih letih trenerskega počitka, v letu 2019 vrnila na trenersko klop.

Pred sezono se je šesterici izkušenih igralk, ki imajo za seboj že nekaj let treningov, pridružilo kar 6 igralk letnika 2007, ki so šele v tej sezoni naredile prve košarkarske korake. Tej dvanajsterici se je na treningih in tekmah pridružilo še nekaj mlajših perspektivnih igralk in tako se je za košarkarsko žogo v tej ekipi podilo med 15 in 20 dekleti.

Začetek sezone pa je za to ekipo vseeno prišel nekoliko prehitro. Dekleta so na prvi domači pokalni tekmi proti Ines ŠD Tabor Žiri po samo treh tednih skupnih treningov pokazale dobro predstavo v prvih treh četrtinah in bile povsem izenačene s precej izkušenejšo ekipo iz Škofje Loke. V zadnji četrtini so naše punce žal popustile in gostje so zasluženo napredovale v nadaljnje tekmovanje.

Slovenski pregovor pravi, da je veriga tako močna kot je močan njen najšibkejši člen. Tega reka so se dekleta zavedale, se zelo povezale med seboj, se bodrile in trdo trenirale.

Napredek je bil viden že na naslednjih tekmah, ko so nanizale kar 9 zaporednih zmag. Premagale so Ledito, Črnomelj in Triglav po dvakrat ter Krko, Pivko in Vipavo.

Žal pa je sledilo obdobje, ko so se v ekipo prikradle bolezni in nekaj težjih poškodb, zato je trenerka Mateja za januarske tekme komaj zbrala 12 igralk. Posledično so sledili štirje porazi, vendar so dekleta na vseh tekmah, razen na eni, pokazala veliko znanja in borbenosti ter tekme izgubile dobesedno v zadnjih minutah.

Na zadnjem turnirju v marcu je bila ekipa končno zbrana v skoraj popolni zasedbi, manjkala je le še ena poškodovana igralka. V napeti in izenačeni prvi tekmi so dekleta premagala do takrat še nepremagano Akson Ilirijo. V drugi tekmi pa so dekleta z visoko zmago s 54:39 premagala Ines ŠD Tabor Žiri, ki jih je izločil v prvem krogu pokala.

Kot se je čez nekaj dni izkazalo, je bila zaradi epidemije koronavirusa, to tudi zadnje tekma ekipe v sezoni 2019/2020. Ne glede na to, da so si dekleta želela trenirati in igrati še naprej, ter se boriti za najvišja mesta, je tudi pogled na administrativno lestvico ob prekinitvi prvenstva več kot odličen, saj so dekleta zasluženo osvojila 4. mesto.

S tem pa sezone za dekleta še ni konec. Medsebojno povezanost in strast do košarke dokazujejo večkrat tedensko, ko opravljajo treninge na daljavo.

      

Igralke ekipe U13 so na 16-ih tekmah dosegle 840 točk oziroma 52,5 točke na tekmo, kar jih po strelski učinkovitosti uvršča na tretje mesto med vsemi 28 ekipami. Prejele pa so 574 točk ali 35,87 točke na tekmo, kar je nekoliko slabše in jih uvršča tik za najboljše.

Najboljša strelka je bila Staša Belc, ki je dosegla 239 točk. Sledijo Brina Sedminek in Sara Špari Leben s 142 točkami ter Meta Zupančič s 132 točkami. Ostale igralke so dosegle naslednje število točk: Teja Verbančič – 64, Nina Jančar Debevec – 33, Manca Mehle – 19, Eva Podržaj – 16, Teja Zajc – 13, Tisa Lombar in Hana Zelnikar – 10, Tjaša Pajk – 7, Eva Smrke in Lana Knez – 4, Pina Klara Zadravec – 3 in Lea Podlipec 2. Za ekipo U13 so igrale še Laura Škerl, Nika Žalac in Ana Šturm.

Mateja Pečar, trenerka: Za našo ekipo je letos pestro leto in vsem nam je žal, da se je sezona predčasno končala. Hvala vodstvu kluba za zaupanje in hvala moji družini za podporo. Vesela sem za vse nove izkušnje, spoznanja in poznanstva, ki sem jih pridobila tekom sezone.

Zanimivo je, da sem pred 16-imi leti zaradi nosečnosti prekinila trenersko kariero z uvrstitvijo deklet U13 na F4, kjer smo osvojile 4. mesto in zgodba se je letos s četrtim mestom ponovila.

O delu z dekleti pa verjetno največ pove dejstvo, da sem komaj čakala vsak trening in sem z veseljem popoldneve in vikende preživljala z njimi v dvoranah. Ni pomembno samo to, da so na igrišču napredovale v tehničnem in taktičnem znanju, ampak je pomembno, da so se povezale kot ekipa in da se niso nikoli predale, čeprav smo imeli kar nekaj težav s poškodbami.

Hvala tudi staršem, ki so nam stali ob strani in vedno našli spodbudno besedo, tudi takrat, ko vse ni šlo po načrtu.

Sara Špari Leben, kapetanka: Letošnja sezona je bila zelo pestra in polna nepričakovanih dogodkov. Na začetku sezone se je ekipi priključilo veliko novih igralk in nihče ni pričakoval, da bomo kot pomlajena ekipa prišle tako daleč. Prva pokalna tekma v letošnji sezoni ni bila tako dobra. Me še nismo bile uigrane, nasprotna ekipa pa je bila, zato je sledil poraz. In kot je rekla naša trenerka Mateja, slab začetek, dober konec in tako je tudi bilo.

Napredovale smo iz tedna v teden in zmagovale. Zdi se mi, da je v naši ekipi še veliko prostora za napredek. V obrambi je bilo pri nekaterih preveč favlov, v napadu pa bi si poleg organizatork napadov večkrat morale upati iti na koš tudi druge. V naslednji sezoni je potrebno tudi izboljšati »šut« na koš. Tudi metanje prostih metov nam ni šlo najboljše. Zdi se mi, da bi potrebovale malo več zaupanja vase, da zmoremo in zaupati ena drugi, da se vedno trudimo po najboljših močeh, tudi takrat, ko nam ne gre najbolje.

Kljub številnim novim igralkam in slabšemu začetku je bilo čutiti ekipni duh, saj smo se z novimi igralkami hitro ujele. Všeč mi je, da so soigralke treninge jemale resno in so prihajale točno. Če ne bi bilo poškodb in bolezni, in bi bile še malo bolj pogumne, bi lahko zmagale še kakšno tekmo več. Upam, da soigralke ne bodo obupale nad košarko zaradi odpovedi treningov in tekem. Želim si, da bi pri košarki vztrajale še naprej in da nam to, da moč, da bomo naslednje leto še boljše.